Absorpcija papirnega črnila ni povezana le z olahnjeno stopnjo in kapilarnim stanjem papirja, temveč je povezana tudi s površinskimi lastnostmi papirnih vlaken, vsebnostjo polnila, pigmenta, lepila, sestave in značilnosti črnila, načina tiskanja, tiskalnega tlaka in drugih dejavnikov. Pri dejanski tiskanju lahko absorpcijo črnila razdelimo na dve stopnji.
Prva stopnja je stiskajoč trenutek tiskalnega tiska, ki se zanaša na delovanje tiskalnega tlaka, del črnila, ki se prenese na površino papirja v večje pore, to je celotno črnilo (vključno s pigmentom v črnilo) v papirnate pore. Ta proces se na splošno imenuje stopnja infiltracije tlaka. V tej fazi je absorpcija papirja črnila odvisna predvsem od velikosti tiskalnega tlaka, strukture papirja in viskoznosti črnila ter drugih dejavnikov.
Druga stopnja je iz papirja iz območja odtisa, dokler črnilo ne povsem posuši. Ta faza je odvisna predvsem od kapilarnega delovanja papirja za absorbiranje črnila, imenovanega faza prostega infiltracije. V tej fazi se povezava loči od razsutega črnila in vstopa v notranjost papirja precej počasi skozi majhne pore in grobo površino papirnatih vlaken.
Papir je porozen material, med vlakni in vlakni pa je veliko različnih vrzeli velikosti ter med vlakni in polnilom, ki so enakovredni številnim kapilaram. Pod delovanjem teh kapilar je mogoče absorbirati povezovalni material v črnilu, in debelejši premer kapilare, hitrejša je hitrost absorpcije črnila. Zato pora struktura papirja določa njegovo absorpcijo črnila. Porabljen papir, večje pore in močnejša absorpcija črnila.